ZDA in Slovenija si delita presenetljivo podobne izzive. Kaj nas lahko nauči Kalifornija?

O predavanju prof. dr. Susan Handy in priložnostih za regijski razvoj trajnostne mobilnosti

Na Urbanističnem inštitutu RS je pred dnevi predavala prof. dr. Susan Handy, ena najvidnejših ameriških raziskovalk na področju trajnostne mobilnosti in spreminjanja potovalnih navad. V Kaliforniji že desetletja preučuje, kako lahko mesta zmanjšajo odvisnost od avtomobila, okrepijo hojo, kolesarjenje in javni prevoz ter ustvarijo prostor, kjer je mobilnost bolj zdrava, pravičnejša in okolju prijaznejša.

 

Kaj kaže ameriška izkušnja?

V svojih raziskavah prof. Handy opozarja, da:

  • učinkovite politike trajnostne mobilnosti zahtevajo dolgoročno, vztrajno delo,
  • spreminjanje potovalnih navad ni mogoče brez urejenega prostora (bližine storitev, varnih poti, kakovostnega JPP),
  • promocija sama po sebi ne zadostuje – ljudje potrebujejo dejanske, dostopne alternative,
  • lokalne skupnosti imajo ključno vlogo, saj so spremembe na terenu vedno lokalne,
  • podatki in premišljeno spremljanje učinkov pomagajo dokazovati uspešnost ukrepov in pridobivati podporo javnosti in politike.

Čeprav prihajajo raziskave iz ZDA, predvsem iz Kalifornije, kjer je avtomobilska kultura izrazito močna, je sporočilo enako aktualno tudi za Slovenijo in regijo Jugovzhodna Slovenija.

 

Podobni izzivi tudi pri nas

Tudi slovenske regije se soočajo z izzivi, ki jih je izpostavila prof. Handy:

  • razpršena poselitev,
  • močna odvisnost od osebnega avtomobila,
  • omejena privlačnost javnega prevoza izven glavnih koridorjev,
  • potreba po kolesarskih povezavah, ki so varne, sklenjene in vsakodnevno uporabne,
  • pomembna vloga občin pri urejanju prostora in uvajanju trajnostnih rešitev.

Dogodek je potrdil, kako podobne so poti, po katerih stopajo regije po svetu, in kako pomembno je povezovanje strok, občin in uporabnikov.

 

Kako se s temi izzivi spopada Regijski center mobilnosti JV Slovenije?

Prof. Handy je poudarila, da uspešne spremembe nastanejo tam, kjer obstaja institucionalni nosilec, ki:

  • v regiji povezuje občine,
  • koordinira med lokalnim in državnim nivojem,
  • zbira in analizira podatke,
  • spodbuja sodelovanje ključnih deležnikov,
  • omogoča prehod iz posameznih projektov v sistematično načrtovanje.

To je pravzaprav osrednja naloga Regijskega centra mobilnosti (RCM) JV Slovenije, ki že vzpostavlja:

  • pregled kolesarske infrastrukture v regiji in regijski popis stanja,
  • koordinacijo občin na področju javnega potniškega prometa,
  • regijske aktivnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti,
  • pripravo regijske celostne prometne strategije (RCPS),
  • podporo občinam pri razpisih in načrtovanju trajnostnih ukrepov.

Vse to so elementi, ki jih literatura prof. Handy izpostavlja kot ključne za preobrat v mobilnosti.

 

Sporočilo za naprej

Predavanje je ponovno poudarilo, da se trajnostna mobilnost ne zgodi čez noč. Zgodi se tam, kjer imamo:

  • skupno vizijo,
  • dobro načrtovanje,
  • podatke in spremljanje,
  • politično voljo,
  • podporo prebivalcev ter
  • institucijo, ki povezuje vse to – na regionalni ravni je to RCM.