Večkrat poslušamo, kako Slovenija zaostaja za preostalo Evropo po produktivnosti. In čeprav vidimo, da delamo po številu ur več kot marsikatera najbolj inovativna in produktivna država Evrope, smo po ustvarjenem še vedno precej za njimi, zelo počasi jih tudi dohitevamo. Ker pa se produktivnost ne meri po številu opravljenih ur, pač pa po ustvarjeni vrednost, merjeni v evrih, je jasno, da so najbolj produktivne države tiste, ki ustvarjajo najbolj zahtevno in inovativno globoko tehnologijo. Slovenije v elitnem klubu najbolj inovativnih držav Evrope, kamor sodijo Švica, Danska, Finska, Nizozemska in Švedska, žal ni.
Opisane dileme se je lotilo strokovno omizje z naslovom »Kako pospešiti komercializacijo globoke tehnologije v Evropi?« v sestavi mag. Nine Dremelj, sklad Vesna Deep Tech Venture Capital, dr. Cristian Gangaliuc, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Polona Juvančič, Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani, dr. Igor Milek, Spirit Slovenija in nacionalna kontaktna točka za projekte Horizon Europe in Nina Strajnar, Fliqa.io. Ob vodenju Gregorja Murna so razpravljali o stanju globoke tehnologije v Evropi, o ovirah in stranpoteh, ki preprečujejo njen hitrejši razvoj in preboj, ter o novih trendih na tem področju. Strokovno omizja je potekalo v prostorih Razvojnega centra Novo mesto v okviru projekta Twin Synergies programa Horizon Europe. Sodelovali so tudi projektni partnerji iz Slovenije, Češke, Hrvaške in Romunije, držav z neoptimalno porabo evropskih sredstev za razvoj globoke tehnologije (ang.: widening countries).
Kaj pa je globoka tehnologija, angleško Deep Tech (ali deeptech)? Iz raziskovalnih laboratorijev univerz, inštitutov, velikih podjetij ali startupov večkrat pridejo rešitve na meji z znanstveno fantastiko, s področij umetne inteligence, kvantnega računalništva, biokemije in genetike, naprednih materialov, nanotehnologije, virtualne resničnosti, elektronike, interneta stvari in podobno. Razvoj rešitev z omenjenih področij stane več milijonov evrov in traja leta ali celo desetletja. Sploh na začetku razvojnega cikla je tveganje, da bo rešitev delovala in prinašala vrednost za uporabnika, ogromno, možnost za neuspeh pa prevelika. Zato se Deep Tech velikokrat začne v laboratorijih univerz in inštitutov, v veliki meri pa se financirajo iz javnih sredstev.
Slovenski raziskovalci se lahko pogosto pohvalijo z znanstvenimi dosežki, ki prav v ničemer ne zaostajajo za njihovimi kolegi iz najbolj inovativnih držav. Zakaj potem tako zaostajamo pri inovativnosti in produktivnosti? Odgovor na to gre iskati v besedni zvezi Deep Tech oziroma globoka tehnologije. Globoka tehnologija niso le laboratorijski rezultati, članek v imenitnem znanstvenem žurnalu in sprejem pri vsakokratnem ministru, ki pokriva znanost.
Deep Tech pomeni komercializacijo raziskovalnih dosežkov, pomeni spraviti takšne dosežke na trg in jih narediti globalno uspešne. Če pogledamo lestvico podjetij z največjo kapitalsko vrednostjo, daleč prednjačijo ameriške tehnološke družbe, kot so NVIDIA, Microsoft, Apple ali Alphabet. Edina neameriška družba na svetovni lestvici 20 najvrednejših podjetij je Taiwan Semiconductor Manufacturing. Vsa omenjena podjetja so Deep Tech podjetja. Najvrednejše evropsko podjetje, ki je ne moremo prištevat k tipični globoki tehnologiji, je SAP SE, računalniško podjetje za optimizacijo in integracijo poslovnih procesov, ki je na 23. mestu in je 8.8-krat manjše od podjetja NVIDIA po tržni kapitalizaciji. Evropa in z njo Slovenija močno zaostajamo za konkurenco (ZDA in Kitajsko) na področju globoke tehnologije, in to kljub odličnemu inženirskemu znanju, znanstvenemu prestižu in vrhunskih univerzah.
Strokovno omizje je zato izpostavilo tri poglavitne izzive, s katerim se srečuje globoka tehnologija in njeni akterji v Evropi – zelo rigidna in komplicirana zakonodaja Evropskih držav, nejasna vizija in strategija Evropskih programov za spodbujanje globoke tehnologije in raziskovalni sektor, premalo orientiran v prebojne rešitve in komercializacijo. Rešitve za izzive so tako panelisti kot občinstvo reševali v drugem delu dogodka v delavnici ‘world cafe’. Rešitve so se gibale od bolj fleksibilne in enostavne zakonodaje do večje fleksibilnosti raziskovalnih ustanov.
Evropa je morda v primerjavi s konkurenco šele na začetku svoje poti komercializacije globoke tehnologije. Toda strokovno omizje je pokazalo, da smo se Evropejci zelo hitro ovedli, v kako nezavidljivem položaju smo se znašli. To pa je že polovica rešitve.
Janez Gorenc
